Osebna izpoved o meditaciji

petra kmetec meditacija

Že od majhnega me vleče v neznano. Kot otrok sem se pogovarjala z nevidnimi bitji v gozdu. Gozd je bil vedno moj vir moči in zatočišče v težkih dneh. Verjetno so vsi otroci zmeraj z eno nogo v domišljijskem svetu.
Takrat še nisem vedela, da to kar delam, je neke vrste meditacija, astralno popotovanje med dvema svetovoma. Sedaj mi je to bolj poznano.

Doseganje meditativnega stanja

Včasih težje, vendar kar precej z lahkoto dosežem meditativno stanje. Od kar pomnim. Spomnim se, ko sem bila na tednu duhovnosti v prvem letniku srednje šole in smo dobili za nalogo eno uro biti sam v tišini, brez misli. Meni je bilo to stanje dokaj normalno. Pravzaprav sem ga tako izmojstrila, da so včasih minile ure, preden sem se zavedla, da sem ‘’padla noter’’. Drugim najstnikom je bila to najtežja naloga. Zanimivo, kako se začneš razlikovati od drugih ljudi v takšnih trenutkih. Egu je prijalo, ker sem brez težav zmogla to.

V izpitnem obdobju pa je to prehajanje postalo prej prekletstvo kot pomoč. Za nekaj časa sem opustila to nezavedno prakso meditiranja in se zavestno vsakič znova vračala v tukaj in sedaj. Hja, to je že druga oblika meditacije – čuječnost. Ta mi je pomagala končati faks, osvojiti evropsko prvenstvo v Aerokickboxingu in najti prvo službo. Služi mi še danes. Kadar aktivno poslušaš ljudi okrog sebe, lažje skleneš posel, saj ponudiš stranki točno to, kar si želi.

Vendar želela sem več. Več od življenja. Želela sem se potopiti v svet nevidnega, v svet misterijev in mističnih energij. Vsaka izmed tehnik, ki sem jo spoznala, mi je dala širino, vendar ni zadostila moji radovednosti. Vedno je nekaj manjkalo. Določen segment sem uporabila, tisto, kar se mi je zdelo kar nekaj, sem pustila. Sedaj uporabljam skupek vseh.

Katero meditacijo naj danes izberem?

Vsi imamo v sebi določena prepričanja, ki nas izoblikujejo. Moje prepričanje, ki me vodi po poti življenja je, da obstaja nevidni svet energije in na vse pretege poskušam odstraniti tančico skrivnosti, ki mi preprečuje, da ga vidim v celoti. Čutim ga, vem da je, med meditacijo se povežem, ne znam ga pa še v popolnot uporabljati v vsakodnevnih opravilih.

Uporabljam različne tehnike meditacij. Kadar imam polno glavo misli ali valovim na valovih čustev, takrat izberem vodeno meditacijo. Takrat mi je težko preklopiti in se potopiti v svet lastne tišine in miru. Takrat v meni vse vpije in potrebujem glas, ki me vodi in mi ponovno odpre srce. Da čutim in se ponovno povežem s seboj. Rada imam vodene meditacije. Popeljejo me v nove kraje, v nove dogodivščine, me cartljajo in mi dajejo moč za naprej.

Najhuje je, kadar se preveč podredimo razumu in ne dopustimu srcu, da izrazi svoje mnenje.

Kadar ga odrežemo iz svojega življenja. Takrat nastopijo strahovi, telesne bolečine in depresivne misli. Srce je del nas. Žal ga marsikdo preveč utiša. Srce lahko prinese največje rane in bolečine. Predvsem kadar ga na široko odpremo in predamo drugi osebi. Za to je potreben svojevrsten pogum. Kajti te bolečine so najhujše. Vendar, ko dosežemo harmonijo med svojim umom in srcem, takrat telo cveti, se pomladi. To je čas, ko najdemo notranji mir. In meditacija nam to omogoča.

Kadar sem mirna, delam globoke, theta meditacije, kjer se povežem s svojim centrom in svojo dušo, višjim jazom. V takšnih meditacijah večkrat doživim a-ha trenutek. Misli, dejanja in dogodki se zložijo, kot da zavrtim nazaj posnetek razbitega stekla v čudovito vazo, ki se pojavi pred menoj. Te meditacije obožujem. Napolnijo me z mirom, občutkom sreče, ljubezni in hvaležnosti.

Dnevno meditiram…

Za meditacijo nimam urnika. Že tako sem preveč vpeta v času in ob meditaciji ne želim časovnega pritiska. Vem, da priporočam, da si ustvarite rutino, DA, pomaga, da se navadite. Po nekaj časa več ne boste potrebovali urnika. Enostavno vedeli boste kdaj. Jaz včasih meditiram tri krat dnevno, včasih en krat, kakšen dan tudi preskočim. Se pa mnogo bolje počutim, kadar redno meditiram. Za moje duševno stanje je meditacija enako pomembna kot gibanje za telo. Brez obojega zbolim. Telo se začne oglašati in po glavi začno kljuvati depresivne misli. Raje sem dobre volje in že zaradi tega izbiram meditacijo in gibanje.

Želim pa, da se zavedate, da je meditacija orodje za izboljšanje življenja, in ne čudežna palčka, ki bo izbrisala vse težave in narisala rožice in metuljčke okrog vas. Meditacija vam da uvid. Na vas pa je, da se s tem, kar ste spoznali soočite in to razrešite.

Za uspeh niso dovolj sanje. Potrebno ga je izgraditi. Z delom, načrtovanjem in nenehnim izpopolnjevanjem. Sanje so samo cilji, ki jim določite rok izvedbe.

Meditirajte na teme, ki jih želite izboljšati. Včasih imamo želje, ki jih naš notranji ustroj blokira. Takrat je potrebno najti te žebeljčke, ki nas držijo na mestu. Jih izpuliti in rane zapolniti s prepričanji, ki nas podpirajo in ženejo naprej. O tem pa kdaj drugič.

 

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja