Meditirajmo kot Carl Jung

vdihni.si, meditacije, vodene meditacije, globoka koncentracija

Danes bom govorila o pomembnosti globoke koncentracije. Razložila vam bom, kako lahko z meditacijo ukrotite um, da boste imeli vi njega pod kontrolo in ne on vas. 
Dobili boste nekaj nasvetov kaj narediti, ko ugotovite, da imete enostavno preveč misli v glavi. 

Carl Jung

Sprehodimo se skoraj 100 let nazaj skozi čas in poglejmo kaj je delal Carl Jung, da je dosegel takšno veličino in naziv mastermind-a, kot ga ima.
Jung je po obisku Indije v Švici zgradil dvonadstropno hišo, ki jo je poimenoval “Stolp”. V Indiji je videl, da imajo Indijci v domovih meditacijske kotičke ali celo meditacijske prostore in to ga je tako navdušilo, da je v Stolpu določil posebno sobo, ki jo je poimenoval Soba za umik. V to sobo ni imel nihče vstopa, razen če ga Carl ni osebno povabil.

Kadar je ustvarjal, se je vsak dan umaknil vsaj za dve uri v to sobo, kjer je posvečal svoje misli raziskovanju podzavesti. Vsak popoldan si je vzel čas za meditacijo, sedečo ali hodečo v gozdu. Kljub temu, da je imel ogromno pacientov, ki so stali v vrsti za obravnavo in precej ostalih obveznosti, si je vzel čas zase, za nego svojih misli in še posebej čas za poglobljeno delo.

Carl Jung je s tem, da si je redno ustvarjal čas zase, za poglabljanje znanja in razmišljanja, postal eden najbolj vplivnih mislecev dvajsetega stoletja.

Carl Jung
Carl Jung

“Kdor gleda navzven, sanja.
Kdor gleda navznoter, se prebudi.”

Carl Jung

To vam pripovedujem, da boste lažje doumeli pomen meditacije in globoke koncentracije. V današnjem času redko kdo premore stanje globoke zbranosti. Po mislih nam nenehno švigajo opravki, misli nas usmerjajo na preverjanje e-pošte, socialnih omrežij, telefoni nam rušijo koncentracijo in še bi lahko naštevala. Današnji svet je nastavljen tako, da je samoumevno, da smo dosegljivi 20/7. Tiste štiri ure nam še nekako dovolijo spati.
Kadar je kdo nedosegljiv ali stranki ne odgovori v trenutku, dobi nalepko, da je neresen in da mu posel ni pomemben. Svet se počasi duši v miselni preobremenjenosti in čas je, da se začnemo zavedati svojega početja.

Miselni stres

Preveč misli naenkrat daje telesu občutek, da se zunaj njega dogaja nekaj res napetega. Lovljenje rokov, obremenjenost z doseganjem večjega števila všečkov na objavah, preveč hkratnih nalog nam povzroča fizični odziv, kot smo ga v pradavnini doživeli kadar smo bili v smrtni nevarnosti in smo se morali znati rešiti. Sedaj si to stanje povzročamo sami. S svojimi mislimi in miselnimi navadami.
Obremenjenost ali bomo z določeno objavo všeč dovolj ljudem, ali bomo pravočasno pobrali otroke v šoli, bomo uspeli še v trgovino in spotoma po telefonu še rešiti posel, ki nam polzi iz rok – je psihično obremenjujoča.

Pomen miselnega miru

Zaradi tega je pomembno vsaj za deset minut dnevno prekiniti ta podivjan tok misli in se umiriti. Iz več desetletij raziskav na področju psihologije in nevro-znanosti vemo, da je mentalna zmožnost posameznika za koncentracijo odločilna za njegov (njen) razvoj.

Bolj kot se zmorete osredotočiti na to kar delate, bolje boste to opravili. Porabili boste bistveno manj časa, kot če vas vmes motijo telefoni ali mentalni opomniki na to-do listo, ki je skozi prisotna v vaši glavi.

Kadar želite narediti premik v svetu, se morate umakniti. Samo vprašajte se, ali bi kdo izmed nas poznal Carl Junga, če bi ta cele dneve delal s strankami in si ne bi vzel časa za pisanje člankov, knjig in delanje raziskav? Verjetno ga ne bi. Poznavalci bi rekli, da je bil res dober psiholog in da je pomagal veliko ljudem, ne bi pa premikal miselnih meja psihološkega razumevanja človeka. Vem, da nimate vsi ambicij postati najboljši v svojem delu. Ste pa lahko vsaj malo boljši. Zaradi sebe, ne zaradi drugih.

Meditacija je ena izmed boljših tehnik za treniranje uma. Izkoristite jo in imejte vi um pod kontrolo. Sedaj ima on vas.

Urite se v čuječnosti. Na portalu imamo kar nekaj meditacij čuječnosti, ki vam bodo pomagale umiriti um in ga ukrotiti. 

Problem, ki nastaja je še ta, da kadar podležete modernim skušnjavam tehnologije, zapadete v hektično plitkost in si s tem dolgoročno zmanjšujete zmožnosti za globoko in močno koncentracijo. Obstaja kar nekaj knjig na to temo, če vas zanima, preberite kakšno od Nicholas Carr-a ali Sherry Turkle, ki oba raziskujeta vpliv interneta in tehnologije na možgane.

Kaj narediti?

  • Kot prvo, ne bodite sužnji telefonu in socialnim omrežjem.
  • Vzemite si minimalno 20 min časa zase. Brez telefona. Brez računalnika (razen če berete e-knjigo ali poslušate meditacije).
  • Začnite meditirati. Urite svoj um v nedelovanju. Zagotavljam vam, da ne bo enostavno, saj je um navajen tavati in preskakovati misli hitreje kot olimpijski prvak v preskakovanju ovir. Se pa dolgoročno splača, vsaj če želite narediti nekaj koristnega iz svojega življenja.
  • Kadar delate, delajte. Začnite se koncentrirati na opravilo in si onemogočite dostop do socialnih omrežij. Po eni uri bo še vse OK. Tudi vi boste še obstajali. Verjemite mi.
  • Postavite si cilje. Kaj želite doseči? Verjetno jih boste na svoji poti rasti še mnogokrat spremenili, boste pa vsaj rastli. Ko imate cilje, začnite delati majhne korake. Saj veste – brez motivacije je vsega hitro konec.

Dobro je biti v koraku s časom in uporabljati sodobno tehnologijo. Ni pa dobro, kadar vas to zasvoji in postanete odvisni od nje. Prav tako je pomembno, da imate mentalne kapacitete za poglobljeno delo in da so vaši možgani sposobni neprekinjenega dela.
Opazujte se in če opazite, da med delom nezavedno posegate po telefonu ali samo na hitro pogledate pošto, pobrskate na spletu za čem, kar se NE nanaša na trenutno delo, potem veste, da imate pred seboj zahtevno nalogo.  Pred vami je izziv. Se ga boste lotili ali si boste dopustili živeti površinsko in plitko življenje?
Da, še zmeraj si dovolite biti prisotni na spletu. To ni prepoved uporabe socialnih omrežij. Je pa kritika zasvojenosti z njo in posledično kritika nezmožnosti koncetracije.