Nasveti za boljše meditiranje

Vsakdo, ki se loti meditiranja, se najverjetneje ubada s tisoč in enim vprašanjem – kako naj meditiram? Delam prav? Kakšni bi naj bili biti rezultati? Naj sedim in kako naj se namestim? Kolikokrat? Kdaj? …

Enostavno ni recepta. Vse je prav. Način, ki vam najbolj leži, je pravi za vas.

Dnevna rutina je ključ do rezultatov

Priporočam, da uvrstite meditiranje v dnevno rutino. Začnite z dvema minutama dnevno in sčasoma podaljšujte trajanje. Zdržite vsaj en teden in videli boste, koliko bolje se boste počutili. Ne pričakujte, da boste že prvič blesteli – zato je potrebna praksa.

Pozorni bodite na to, da vam je udobno in da si res podarite čas za meditacijo. Med meditiranjem dajte telefon na Flight mode, opomnike onemogočite in si dovolite počitek.

Meditacija je način sprostitve in doseganja boljšega počutja. Zato bodite strpni in ljubeči do sebe. Sprejmite, da vam kdaj in kdaj misli odtavajo. Misli niso stikalo, ki ga lahko izklopite in usmerite v točno določeno smer. Vendar, dlje, kot boste meditirali, lažje vam bo postalo.

Kaj pomaga pri vzpostavljanju dnevne rutine meditiranja?

Ustvarite si prostor za meditiranje. Naj bo to prižig svečke ali kadila, morda sedete na svojo najljubšo meditacijsko podlogo, odpnete preveč zapete hlače in se samo sprostite. Naj vas nič ne veže ali tišči. Če vam je težko sedeti na tleh v turškem sedu, se vsedite na stol ali se ulezite.

Pri treningih čuječnosti bodite v sedečem, vzravnanem položaju, pri ostalih je popolnoma vseeno.

Kadar imate res polno glavo misli, poslušajte binauralne tone za sprostitev, ki vam jih ponujamo. Vmes lahko počnete kar koli želite – si umivate zobe, kuhate ali brskate po telefonu. Samo dajte si čas, da se telo umiri in pripravi na meditiranje. Že po desetih minutah boste mirnejši in takrat si podarite čas za meditacijo.

Včasih pa si morate dati samo dovoljenje.

V mislih ali na glas si recite: Podarjam si teh xy minut za meditacijo, saj bom po tem boljše in hitreje naredil-a xyz.

Poznate zgodbo o dveh gozdarjih?

Dva gozdarja sta tekmovala kdo bo posekal več dreves.

Prvi gozdar je sekal in sekal. Bil je utrujen, vendar si ni privoščil počitka. Opazoval je drugega gozdarja, kako se je vsake toliko usedel, se poveselil s prijatelji, in si je pri sebi mislil: ”Le glej, kdo se bo na koncu smejal. ” Še naprej je sekal in sekal, počitek si je privoščil samo, ko je bil čas za kosilo.

Konec dneva je zadovoljno začel šteti posekana drevesa. V mislih se je že videl, kako prejema nagrado.

Z nasmeškom na obrazu je pogledal svojega konkurenta in na svoje veliko presenečenje ugotovil, da je drugi gozdar posekal več dreves kot on. Nasmeh mu je uplahnil in ni mu šlo v račun, kako je lahko on posekal več dreves, če pa je vmes počival in se veselil.

Nejevoljen je šel do gozdarja in ga vprašal: ”Kako ti je uspelo posekati več dreves kot meni? Ne morem verjeti svojim očem.”

Drug gozdar se je namuznil in odgovoril: ”Veš, ko si ti neumorno sekal, sem si jaz vmes spočil in si vsakič ostro nabrusil sekiro.”

Ste dojeli nauk zgodbe? Tudi počitek je pomemben, posebej, kadar imamo pred seboj dolgo in pomembno pot. In to je življenje.